Špela Jereb
Novoletne zaobljube
13.1.2010 12:41 - Vsako leto, ko se decembra poslavljamo, in pričakujemo novega, si ponavadi zamislimo novoletne zaobljube. Pričakujemo sveže novo leto, kot nepopisan list papirja in že komaj čakamo, da ga popišemo in zapolnimo. Vsak dan posebej. Spomnimo se stvari, s katerimi nismo bili zadovoljni v preteklem letu in si zadamo nove cilje…in stare stvari popravimo.
NOVOLETNE ZAOBLJUBE
Moje novoletne zaobljube so letos ostale zapuščene, december mi je zaradi vseh obveznosti in organizacije novoletno rojstnodnevne zabave minil tako hitro, da na novoletne zaobljube niti pomislila nisem, dokler me dva dni pred novim letom niso klicali iz radia Antena in me prosili, da poslušalcem zaupam svoje novoletne zaobljube. In začelo se je moje jecljanje, am… jaa….takole je….am…in po neprijetnem polnjenju časa z mašili pogledam na stvar v celoti in končno uspem povedati, da bi v novem letu rada ostala srečna še naprej. In takoj ko prekinem pogovor mi na oči pade tema, pa si mislim: »Joj, kako pa se to butasto sliši.«In tako začnem resno razmišljati o svojih zaobljubah. Najprej mi na misel pade stvar, ki me trenutno najbolj mori in to je moja diplomska naloga. Že je skoraj narejena, potrebuje še nekaj fines, ampak kaj, ko se je tako težko spraviti končati to obveznost.
Druga strahota, ki preži name pa je vožnja avtomobila. Sicer imam vozniški izpit opravljen, ampak kaj, ko me je tako strah vožnje, da me ne spraviš za volan. In tako že štiri leta vsem pripovedujem in se zagovarjam, da je vožnja z avtobusom res luštna in prijetna, čeprav vsakič preklinjam, ko mi v mrazu pred nosom odpelje avtobus. To sta dve stvari, ki se jih moram lotiti in dokončati, in premagati ta strah. Seveda pa tema dvema zaobljubama sledijo še mnoge druge, ki se mi v življenju že dogajajo, pa bi jih rada samo nadaljevala tako kot že potekajo. Tu pa pride v poštev opravljanje izpitov SPROTI na Gea Collegu, kjer nadaljujem svoj študij, želim si, da bi se še naprej dobro razumela z mojo skupinico Playboyevih zajčic in da bi skupaj organizirale še ogromno dobrih žurov in z njimi pomagale še kakšni dobrodelni organizaciji, da bi še tako zagnano dvigala uteži na fitnesu kot danes, da bi v svoje življenje spustila še kakšnega fanta ki ni »tepček« in se pošteno zaljubila in tako naprej, in naprej, dokler ne pridem do največje želje, ki se mi že uresničuje in me osrečuje, pa bi želela, da je tudi naprej tako.
Želela bi vsak dan posebej gledati mojo družino in prijatelje nasmejane in srečne in se z njimi razumela tako dobro, kot sedaj. Niti pomisliti ne upam, kako bi bilo brez njih. Skupaj smo tako povezani, da osrečujemo drug drugega in brez te ljubezni bi res težko preživela. In če pomislim na te zaobljube, je sreča prva beseda, ki mi pade na pamet. Vse te stvari me osrečujejo, spravijo v dobro voljo in rišejo nasmeh na mojem obrazu, ki ga lahko prenašam tudi drugim. Torej v intervjuju za radio mogoče res nisem tako mimo udarila.
Tudi vam priporočam, da premislite o svojih zaobljubah in željah, saj boste tako spremenili stvari, s katerimi niste bili zadovoljni, in se spomnili na stvari, ki vas osrečujejo in vam pogrejejo srček. Bodite hvaležni za to kar imate in hvaležnost predajte naprej. Pa tudi če vam stvari ne uspejo takoj, ne obupajte. Z močno voljo in željo boste dosegli vse, le verjeti morate.
Pa srečno….
Oglejte si še druge objave osebe Špela Jereb:
Za pisanje komentarjev se morate prijaviti v sistem, če še niste registrirani se brezplačno registrirajte. Kliknite za prijavo ali registracijo!